
8.
Poslednja tišina,
odbija se od gladkih rezanih robov
nagrobnega kamna v grobnici.
Blazinasto mehka stopala pajkovih
nevidnih stopinj postoterjeno odmevajo.
Prežeči kuščar s srepečim pogledom
meri kvadraturo kamnitega oboka,
kjer šepetajoče odmeva tišina in
betonski nadstrešek razbira kapljice
v pretrgano, ponavljajoče se kapljanje,
pok … pok … pok …
Ciklus osmih pesmi o tišini je končan.
Kdor pa tišine ne mara in mu je bolj všeč hrup, naj prisluhne skladbi »Come On Feel The Noize«, skupine Slade.
Lp, B.
glede na gornji komentar se ne morem znebiti občutka,
da ti je nasprotje tišine še vedno ljubše
mar so vse le besede, brez trdne osnove ?
a-tizina
Ne vem, kako si prišel do tega občutka..
Lepo si zaključil. Iz vesolja, preko stvarstva, v podzemnost grobov. Preko strun in brezzračja.
Vse si zaobjel. In še zalil s kapljicami, da bo tišina lahko še zrasla. Tk ... tk ... tk jo zaliva voda, vir življenja.
Vse premalo je imamo, tišine in miru. Naj se razraste.
Čestitke h grobni tišini, ki se zdi kot neskončna melodija ...
lp, Ana
Ana, hvala za komentar, ki mi veliko pomeni. Hvala tudi za podčrtanko. Lp, Bojan
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Bojan Foršček
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!