
Starec, ki na kamnu ob hiši sedi,
odšel je že davno in našel ta kraj,
nič in nihče več ne vleče ga nazaj,
pod njegovim pogledom reka beži.
Hiša majhna, le iz kamnov zložena,
trdnjava samote, puščavnikov grad,
spretno zadaj skriva konoplje nasad,
ne sliši se tu beseda nobena.
Starec pipo kadi, dim ga objema,
kokoši okrog njega razpuščene,
a misli na preteklost zaprašene,
v njem le tiho tli volja ognjena.
Bledo gledam ga, dojamem zaroto,
ta starec, on je meni vzel samoto.
Hehe, hvala. Redko pišem v formi, kar pogosto pa v uniformi.
Si je vzel malo na off na stara leta. :-)
Super pesem.
Dobim asociacijo na Iztoka Mlakarja in tiste njegove zabavne primorske.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mario Ruopollo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!