Uličica se nam je odtujila

Bazilika ne pleza več po starih zidovih

Tudi limona ne blešči več s svojim elegantnim sadežem

V zraku ni več vonja jasmina

Vrata so zaklenjena in okna uničena

vodnjaki molčijo

Ni stene, ni vrvi za perilo

hiše so zapuščene, zapustile so jih najlepše ptice

Pomaranča je še vedno tam in objema lovor,

kot fetus, utrujena od kamenja civilizacije

Okraski stisnejo srce, ki hrepeni po nostalgiji

To si ti, moj dom, moja umorjena domovina,

katere kri še vedno teče v prahu vojne.

DragoM