
غريبه اصبحت عنا الزقاق
فالريحان لا يحبو علي الجدران العتيقة
ولا الليمون يتألق بفاكهته الانيقه
ولم تعد روائح الياسمين تتناثر في الاثير
والأبواب مغلقه ويقتل الشبابيك صمت النوافير
لا حائط بقي ولا حبال الغسيل
مهجوره هذه البيوت فقد غادرتها اجمل الطيور
ما زالث البرتقاله هناك تحضن الغار كالجنين
متعبه الحجاره من الحضاره
والزخارف ترسم قلب يتوق للحنين
هذه أنتي يا داري يا وطني المقتول ودمه ما زال في غبار الحرب يسيل
Krvaveče rane
Ulica nam je postala čudna
Bazilika ne pleza po starih zidovih
Tudi limona ne blesti s svojim elegantnim sadežem
V zraku se ne širi več vonj po jasminu
Vrata so zaprta in okna ubijajo tišino vodnjakov
Ni več stene, ni vrvi za perilo
Te hiše so zapuščene, najlepše ptice so jih zapustile
Pomaranča je še vedno tam, objema lovor kot zarodek
utrujen od kamnov civilizacije
Okraski privlačijo srce, željno spominov iz preteklosti
To si ti, moj dom, moja umorjena domovina, katere kri še teče v prahu vojne
*
Kot običajno, prepesnjeno iz prevoda v angleščino, bosanki in hrvatski jezik s pomočjo googla :) drugače ne gre, ker arabsko ne znam, kot večina nas, prevodi v različne jezike pa se tudi med seboj razlikujejo. Iz vsega poskušam razbrati najboljši približek in upam, da gre v pravo smer.
Zelo lepe, a tudi zelo boleče slike.
lpi
Kot si napisala, Irena,
čudovite slike, polne vonjav in barv, citrusov, dišavnic, začimb.
A naslikane v boleče slike.
Faeq, čudovita čutna pesem. Krivica in grozota je vse to, kar se dogaja.
Čestitke k pesmi tudi z moje strani,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: faeq
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!