Ko sama hodim po poti nebesni

In ozirajoč na zvezdne utrinke.

Z zavedanjem, da je duh nesmrtni,

Ko v sebi nosim skrivne spominke.

Vedno, povsod spremlja me angel varuh,

Ki blagoslavlja in ljubi me močno.

Sanje v mesečini so sladek kruh,

Kjer je vse nežno, krhko in mogočno.

Zvok nebesne violine očarljiv,

Ob zori duša joče solze sreče.

Nežni ton je živ, a hkrati je ganljiv.

Sonce, sonce je vstalo - nov dan je tu,

Ko jutranja pesem odmeva povsod.

Vidim kako ptičji duh je nagajiv.

Кристина Анастасия Верас Брзин