
Imam japonski litoželezni čajnik. Majhen je, lep in nezlomljiv. Vendar je iz njega težko točiti. Če se mi mudi, neizogibno polijem tako krožnik pod skodelico kot mizo pod njim. Za nalivanje čaja brez razlitja je potreben čas. Tok mora biti tanek in natančen. To traja tako dolgo, da se mi zdi, da bom zamudila dan. Če sem nestrpna in skušam izsiliti hitrejše točenje, pa izgubim še več časa z brisanjem polite tekočine. Nedvomno me želi moj čajnik nečesa naučiti.
počasno jutro
bolj kot čaj v hladni zimi
ogreje objem
Preprost čajnik, pa takšna modrost. Mislim, da te res hoče nečesa naučiti.
Lepa pesem.
Uau. Svit. Tale je pa ekstra. Od kod izvira?
Ne vem "od kod izvira,"
je pa res "nezlomljiv."
Lep, z ljubkim haikujem...
Mi je prav hecno o kako znani zadevi pišeš. Mene pa te dni kovinski vrč uči potrpežljivosti. Pa ni ne majhen in ne lep... :-) Je velik in štorast in nalivam lahko le z nespretno levo roko in je potem bolj polivanje kot nalivanje. Ampak nočem pa stalno težit, da mi nalijejo in tako preizkušam razne taktike, da bi čim manj polila... :-P
Draga Ribja, tudi potrpežljivost je tisti, ki se je mnogi moramo učiti. Po tvojem zapisu sklepam, da lahko uporabljaš le eno, manj spretno roko. Predvidevam, da se druga roka celi, in če tako, ti želim čimprejšnje okrevanje. Najlepša hvala za branje.
Lep pozdrav,
nemesis
Ojoj, Ronja, kakšno domišljijo ima to avtomatično popravljanje :-)
Čestitke k haibunu, ki uči tudi bralce ...
lp, Ana
Draga Ana, zahvlajujem se ti za čestitke.
Lp, nemesis
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nemesis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!