Ne želim pisati o ljubezni,
saj bi lahko besede izpuhtele,
preden bi jih ujela barva črnila.
Vrtele bi se ob vzdihih zarje,
se potuhnile v kotanjo
ob kamniti hiši,
da jih ne bi opazil osamljeni popotnik,
brezplodno tavajoč
pod prostranstvom Oriona.
Morda bi jih
ugledal deček,
jih zvabil v niti metuljeve mreže,
a bi ga vpele tja
globoko med krošnje gozda,
kjer bi zaman hlepel
po krilih materinega poljuba.
Ne želim pisati o ljubezni,
saj bi lahko list papirja
ukradel veter
in ga odvrgel
kot celofan,
v katerem je skrito cvetje,
dar nesojene neveste.
Prepereval bi na plaži,
porisani z obrazi
s slikami Picassa,
zmešanimi z mivko,
dokler ga ne bi udar prve jesenske nevihte
zmaličil v pracelice.
Ne želim pisati o ljubezni,
saj bi lahko srce utihnilo,
preden bi odpelo svoje verze.
Ja, tako se lahko zgodi. Pa vseeno piši o ljubezni, da si "izprazniš" svoje srce, ni važno, če se bodo besede izgubile....
Lp, MILENA
Zdi se mi, da bi morda veljalo vstaviti ločila v to pesem. Popravi še: prepeareval,
lp, Ana
Čudovita pesem!
Lp, Marija
Evo, popravljam.
Hvala!:)
Sem ti vstavila še nekaj vejic ;) Odlična pesem, čestitke,
lp, Ana
Hvala!
Se mi je zdelo, da bodo te vejice problem:)
Komentiranje je zaprto!