ubija me vsakodnevna rutina.
Ne sprašujem se več;
Kaj bi lahko bilo?
Kaj pa če kar grem?
Ne iščem več niti vprašanj,
pa sploh odgovorov nimam.
Zadovoljen sem s potovanjem
pa kar stojim,
zadovoljen sem z reko
v katero strmim,
pa sploh ne plavam po njej.
Jem, pijem, spim,
neumnosti objavljam in govorim.
Samo še služba in dom;
Zato živim?!

Rutina me počasi utaplja
v nek sod medu in sladkih besed
nič več nisem jaz
kakršen sem bil,
sem le še produkt reklamnih gesel,
človek brez resničnih potreb.

Tomaž Jevšenak