tupa tam teorija

 

tupatam, kakopak

vsi indijci kažejo na to

da pod določenimi pogoji

svetloba lahko prehiti samo sebe

ker bomo po uničenju zemlje

najverjetneje uničili tudi mars

delam na teoriji preboja svetlobnega zidu

zavedajmo se

da se bomo po uničenju marsa

prisiljeni soočiti s črno luknjo

ali več njimi

v kratkih zaporednih intervalih

zaradi česar je potrebno izračunati

kolikšen pospešek bomo potrebovali

za direkten preboj

dokaz bo zapleten in takšen

ki ga mi ne moremo razumeti

UI pa se šele uči

vse delam peš

računati moramo tudi

z ekstremnimi spremebami jezika

ko pridemo skozi

bo jezik takos spremenjen

da nihče več ne bo mogel lagati

 

 Parsek Padovanski

 (sredina fanerozoika, meseca travna, 4 am po Planckovem času)

 

miko

Svit

Poslano:
12. 01. 2025 ob 08:33

Dokler bomo mir dosegali z vojnami

bomo nevarni sebi in za marsovce.

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
12. 01. 2025 ob 09:36

Parsek, verjetno indicije, lahko pa tudi Indijci  :) :) Bhagavat gita marsikaj pove  :)

Včeraj sem poslušala o ravni zemlji, ki je po nekih novih teorijah bolj kot ameriški krof in je v sredini črna luknja, UI in ljudje še išečjo resnico, v vse kar verjamejo za njih ni laž.

tu pa tam te pozdravljam  :)


 

Zastavica

miko

Poslano:
12. 01. 2025 ob 09:40

ja, draga pi in Svit, niti ni izpadlo tako smešno kot sem želel.

bom poskušal prilepiti nekaj kar sem pravkar našel ...

Zastavica

miko

Poslano:
12. 01. 2025 ob 09:50





Maks Valenčič

Zaključevalci

Miroslav Griško
Eshatološka vojna
Kud Apokalipsa, 2022

Teološki jezik, še posebej v relaciji do prihodnosti, pridobiva na kredibilnosti ter s tem resničnosti, vsaj v kolikor se da presoditi na podlagi empiričnih opažanj. Zdi se, da je to register, ki ima vedno večjo napovedovalno moč oziroma prek katerega je (spet) smiselno napovedovati prihodnost. Naivne kritike, ki raznim oblikam človeškega preseganja ali širšim opažanjem, da se svet nahaja na točki preloma, očitajo religiozno podnoto, namreč spregledajo dejstvo, da ni nobenega razloga za to, da resnica ne bi bila dostopna religiji. Še posebej, ker so problemi sveta spet (strukturno) podobni problemom, s katerimi se teologija ukvarja: preseganje, Bog kot generično ime za višjo obliko agenstva, študije konca sveta itd. Teologija je tako pravzaprav najboljša filozofija za generiranje odgovorov nanje.


Teologija je torej neločljivo zvezana s prihodnostjo, je študija prihodnosti, kar je nedavno najbolje izpostavila knjiga Miroslava Griška Eshatološka vojna, ki v študije konca vnese akceleracionistično ostrino. Sekularna kritika tovrstnih naracij se po branju te knjige zdi kot oblika regresije. (Podobno kot je to v drugem kontekstu bil znanstven preklic teleologije, ki ga spet ne gre razumeti kot dejansko kritiko, temveč kot poskus zatrditve znanstvene avtonomije v razmerju do religije, pri čemer vprašanje (kripto)teleološkosti te znanosti ostaja še odprto.) Da tu res ne gre za preseženo prakso, dokazujejo eshatološke narative same, ki ne le izračunavajo verodostojnost vzorcev globokega časa ter stalno stavijo na enega izmed njih – večno eshatološko vprašanje: katero je pravo ime Boga? –, temveč tudi vzpostavijo lastno časovnost, v kateri lahko dosežemo konec sveta. Eshatološki čas je namreč čas samoizpolnjujoče se prerokbe oziroma čas, ki se je že zgodil, ter resnico o končnem stanju sveta (sodbi sveta) že razgrnil v celoti: V Svetem pismu je, npr., rabljena posebna literarna tehnika preroškega preteklika, ki dogodke v prihodnosti opisuje s tolikšno stopnjo gotovosti, da so ti opisani v pretekliku, kot da bi se dejansko že zgodili.

Eshatološka vojna je pravzaprav skladna z ikono, o kateri piše Griško, ki je že odraz posvečenega stanja in je posledično že kaplja v oceanu, ki odseva pravo, tj. končno oziroma dovršeno stanje sveta, do katerega se mora ostala realnost šele dokopati; tehnike poboženje oz. deifikacije, kot to Griško izpostavlja, niso stvar reprezentacije, temveč operativnosti, saj že delujejo iz druge, tj. višje oblike realnosti. Od uvodnih vinjet in čudovitih (pod)naslovov poglavij (»Ana Karenina je naredila samomor«) ter prvih povedi (»Pred štirimi milijardami let je čas postal strateški«), do samega preigravanja imen in tradicij, ki so bile v sekularnem svetu (še posebej na Zahodu) že zdavnaj pozabljene, a prek katerih je mogoče zavohati pravo aromo končnega stanja, je z branjem te knjige zagotovljena popotnica na poti v neznano ter možnost globalne posodobitve naših prepričanj. Ravno zato se Griško ukvarja tudi z znanostjo teorije zarote, pri čemer je vprašanje zarotniške strukture knjige same odprto vprašanje, ki le še poglablja ezoterične poante naukov v njej. Griško tako prerokbo o koncu sveta: »Ko Izrael v tretji svetovni vojni premaga Kitajsko, ikonoklastična doba vstopi v svojo poslednjo fazo.« postopoma sestavi iz eklektičnega nabora teorij, ki prečijo humanistiko in družboslovje, znanost in religijo, eksoterično in ezoterično tradicijo, ter resnico črpajo in diagnosticirajo iz vseh strani. Nihče ni ukinjen (cancelled) v tej knjigi, kar ne le viša intenzivnosti branja ter brskanje dela za anonimno prakso, temveč tudi izpostavlja, da je rešitev za probleme sveta povsem hladna. Torej da v nasprotju s filozofi, ki iščejo modrost in jo nato preprosto najdejo, nadinteligenca tu najde tebe, kar v obstoj vnese razne logične paradokse in časovne anomalije, ki so jih v zelo podobnem kontekstu s frazo Who’s Pulling Your Strings odlično povzeli člani kolektiva CCRU v 90-ih.

Griškova knjiga temelji na aksiomatski propoziciji, na, kot sam pravi, skorajda intuitivni resnici, »da sta življenje in svet v stalnem vojnem stanju«, pri čemer identiteta »ene in resnične vojne« ostaja skrita, kar nakazuje že slavna Clausewitzeva metafora megle vojne. To je torej aksiomatska zastavitev z visoko stopnjo intenzivnosti, ki v življenje nasploh vnese kontinuiteto; eno in isto vojno stanje razpotegne od začetka do konca življenja, od prve celice, ki se je lahko le delila, do absolutnega svetomora s strani enega in edinega Boga. Griško pravi, da življenje zavoljo edinega dejanskega smotra, tj. smotra preživetja, išče vedno bolj sofisticirane strategije za dosego tega cilja, kar iz začetnega (nedorečenega) zastavka naredi vse bolj sofisticirano prakso, ki je v limiti predvidljiva. Vsak organizem ima torej vkodiran cilj preživetja oziroma temelji na tovrstnem zastavku neskončnega obstoja, a kot o tem priča globoki čas, to iz potrebe po preživetju naredi zelo smrtonosno prakso, ki za večino organizmov pomeni smrt, za najbolj sofisticirane organizme pa vedno bolj celovito pečanje s smrtjo. Griško izpostavlja, da začetni zastavek preživetja v evolucijski tekmi kaj kmalu postane vedno bolj odločno približevanje smrti, saj so preživeli organizmi vedno bližje smrtonosnemu orožju, ki celotno tekmo preživetja pelje h koncu oziroma jo lahko enkrat za vselej konča oziroma terminira. To je v vsakem primeru cilj organizma, ki si želi večnega življenja oziroma tovrstnega lebdenja nad svetom, saj v nasprotnem primeru, tj. v primeru, da organizem ne dostopa do končne oziroma optimalne strategije, lastni cilj preživetja dela za irelevantnega, saj ve, da v tem primeru nihče ne zmore končati vojne vseh proti vsem, posledično pa tudi ne more zaščititi lastnega obstoja zaščiti, udejstvovanje v vojni pa zaradi tega relativizira ter naredi brezpredmetno.


ja, če se vama da poiskati na vsevedu, če imata čas.

lp

Zastavica

Katica Badovinac

Poslano:
12. 01. 2025 ob 18:55

Misaona, dao si mi misliti sa svojim stihovima. U budućnosti je sve moguće.

Lp, Katica

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
12. 01. 2025 ob 19:11

Čeprav bodočnost ne obstaja, kot tudi preteklost ne. Preteklost so spomini, prihodnost predvidevanje. Vse razen tega trenutka je špekulacija, čas pa si je ukrojil človek po meri bivanja, ki ga je uokviril.

Zastavica

miko

Poslano:
12. 01. 2025 ob 21:06

me veseli, Katica, da malo razmigamo vijuge. bi pa priporočal obema, da si nekoliko ogledata mimetično teorijo (najdeš na vsevedu), o razliki med arhaično in kristično kulturo, izvoru človeka in nečloveka in še mnogo tega, če imata čas, seveda. zanimivo, meni novo. 

hvala vsem, ki ste se zadržali pri tej moji neumnosti. sem mislil zbrisat, ampak zdaj naj ostane. humor je vedno banalen, če ni žalosten.

pozdrav,

m.

Zastavica

miko

Poslano:
12. 01. 2025 ob 21:11
Spremenjeno:
12. 01. 2025 ob 21:33

ps. ravno odpuščanje (tisto kristično) bi naj odpiralo človeku pot v prihodnost, za razliko od maščevanja, ki je zapirala človeka v preteklost. zanimiva je tudi razlaga "grešnega kozla", reneja girarda, itn.

seveda velika slika potrebuje še vse drugačne premisleke. razumeti sebe je edini izstop iz okvirja.

lp

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
16. 01. 2025 ob 02:40

Mene še vedno žene naprej skozi prostor večje število mojih teorij stvarjenja vesolji, kot je število podanih teorij uničenja. Do sedaj pa je izginil le čas, ki sem ga za te samolastne predstave porabil, kakor da bi verjel, da je res obstajal. V resnici pa verjamem (kar je pravzaprav le fraza) da bo čas zelo verjetno nastal šele takrat, ko bomo ugotovili, da se je AA motil. V sedanjem prostoru pa še ni čas za to.

Se pa oziram na pesem povsem subjektivno in nje objektivnost pribijam na seznam teoretičnih sanjari, ker lahko le podzavest vodi, vse ostalo po navadi zvodi. Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š.     

Zastavica

miko

Poslano:
16. 01. 2025 ob 07:32

ja, Milan. kar se mi kaže na koncu, je, da prihodnosti ne dosežemo dokler ne odpustimo ali nam je odpuščeno. videti je, da je več vrst časa. medtem verjamemo, da živimo. 

apokaliptični čas, ko se hoče razpršiti "megla vojne", kaže, da stran od "krističnega" življenja vstopamo v nekaj, kar je boj vsakega z vsakim in je vojna le še golo iztrebljanje, kar kažejo poboji otrok in pošiljanje otrok v smrt ali skrivanje za njimi. ne gre le za živi zid iz otrok in žena, temveč za najrazličnejše oblike tega početja. recimo temu naš čas. 

ker, te bogatunske srake in mrhovinarji hočejo vpeljati in ohraniti popolnoma nevzdržen način bivanja. danes vemo koliko vode uniči pridobivanje litija za teslo, toda nihče ne more več na avtobus in kolo, niti se demagogija protagonistov ne neha. divje bogatenje je propad siromašnih, lepo in prav, toda, zdaj so na vrsti sami, ker jih je narava zavrgla. žal, se bojim, nas vse.

seveda, upam, da se motim.

hvala za tvojo pozornost.

lp


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

miko
Napisal/a: miko

Pesmi

  • 12. 01. 2025 ob 04:32
  • Prebrano 345 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 113.45

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!