NEDOKONČANA
Med belino ledenih snežink,
kjer puščam sledi
in modrino nad mano,
kjer izdihi rišejo oblake
zamrznjenih misli,
iščem svoj obstoj.
Sem samo sled,
izdih,
oblak,
nedokončana misel?
Zapadel sneg, ki s toploto izginja?
Množica senc v objemu sonca?
Buba, ki ji niso zrasla krila?
Nikoli izlegla pričakovanja
v gnezdu sanj?
Praznina preteklega časa?
Morda sem le pesem, ki je izgubila glas.
Morda pa je naša pot, da nedokončani hodimo do ... dokončanja?
Hvala obema, za dotik.
Morda se nekoč najdemo ...
razreši paradoks !
ali si že dokončana ali boš vedno nedokončana
oboje je v redu po svoje, stvar interpretacije notranje izkušnje,
jaz se nagibam k prvemu zate, zame pa naj ocenijo drugi,
še najbližje lahko ugotovi vsak zase, čeprav se včasih zmoti
življenje je pot , ki je vseprisotna,
začetek je hkrati že njen konec in njen konec nov začetek,
zato je krog popolna simbolna oblika obstoja
Pravijo, da je življenje pot, ne cilj.
Hvala ti.
Lp. Olga
Nedokončana je izziv in moč nadaljevanja, da smo lahko več kot smo ... pa čeprav samo v pesmi. Dobra!
Lp Caki
Caki hvala, v bistvu nismo nikoli popolnoma dokoncani, ker popolnost ne obstaja.
Lp. Olga
Čestitke k eksistencialni pesmi, polni (pris)podob,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 11. 01. 2025 ob 19:22
- Prebrano 231 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 108.89