oj miko,

sem se moral zaustaviti ob tej pesmi,
ker je zelo polnokrvno izpovedna.
Opisuješ težavo, s katero se prej ali slej sreča vsak

posameznik . Da, ta samost, praznina je nenavaden
pojav ob dejstvu, da svet sestoji iz neštetih mrgolenj.
Vidim jo kot izključno nelagodje uma, ko se znajde
v neki vakuum coni, kjer je staro* umrlo in se novo
v mukah rojeva. In tedaj je človek tako sam, saj je 
vse kar ga obdaja "tako mrtvo" - parada klonov ali
ples zombijev.  Preteklost.

* navade, "prijatelji", prepričanja

zato zgolj lepo bodi ti želim   RAj.ko   je.Rama

Čeprav ni vedno rožnato
izrečen šopek lepo diši.

hoj, Rajko. ta izpoved je nekakšna akcija. prej kot opis. ne vem, če sem še dovolj bistrega uma, da bi bil dovolj ekspliciten za te stvari. nekako moraš začutiti kar se misli, oz., daje na vpogled:

nikogar ni

ki bi dopustil biti

zvončkljanju droga ...

lp,

m.

ja, Svit, "izrečen šopek". me veseli, da ti je blizu.

lp

Tužna istina.

"..za vse to iščem besedo
kot bi iskal solzo
a ničesar drugega ni
je to dom.."

Lp, Katica

ja, Katica, istina. ali na kraju tuge, u absolutnom smislu, biče je radost. svi znamo šta je bol i tuga i radosni smo ili nismo, ali ne uspjevamo shvatiti šta je biče. 

ja jesam, ali drugi uvek beži, dok ne proniknem u srž bića. samo u absolutnom smislu ne postojim ja i radost, več je to ja samo po sebi radost.

tek posle toga bi se pitao o praznini, kao stanju duha.

lp

Iskanje sebe pod zvezdami. A vse drugo najdeš: misli in besede, brata in avto, zastavino plapolanje v vetru.

In potem ga končno najdeš ...

... cvet. In sebe.

Brezčasna pesem, neminljiv zapis. Odlična.

hoj, Maša.

lp,

m.