
Okno odpreš, spustiš sonce v hišo,
svetloba prežene témo vsaj do mraka.
Skrije čez dan v svojo temno se nišo,
dom svetel zadiha od svežega zraka.
Isto je s srcèm ko ga podariš,
svoji izbranki in upaš da jo osreči.
V škatlici z mašno v roki držiš,
odpre jo, iz oči ji posije žarek svetleči.
Svetla pesmica. Bleščica. ☆
Všeč mi je prispodoba.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Dragon
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!