Piranski zaliv
V Piranu val oblizne belo skalo.
V globoki vodi ziblje se barkača,
Čeprav jo mojstra, kliče že godalo,
pa jadra svoja še po veteru zvrača.
Ob boku spremlja jo delfin igrivi.
V očeh mornarja pa je skrb vse večja!
Oblaki so nad morjem težki, sivi.
Nad klifi krili v vetru mlada žena.
Ozira se v skrbeh čez rt Pirana.
Molitev, glej, je zdaj kar tam rojena.
In skrb se plazi v noč, čez rob izgnana.
Hvala, dragi Gregor.
Imela sem tri variante za zadnji verz
in ker rana zelo rada postane kliše,
sem v zadnjem trenutku izbrala nepremišljeno definicijo.
Sem spremenila verz v celoti.
Lepe praznike in vse dobro v 2025
Ti želim ❤️
Marija
Odlično, Marija. Tudi tebi vse dobro in še mnogo ustvarjalnosti v 2025.
Lepo.
Prav naslikalo se mi je vse kot kakšna Monetova podoba
objem
pi
Mehka, mila, ... beseda teče kot val proti obali. In preljubi Piran, barka ...
Krasna!
Hvala Irena, te slike še nisem videla, toda - glej no glej, očitno so v vsaki deželi kraji, ki vzbujajo ljudem podobna čustva. Se vsedejo v srce.
Objem, Marija
Hvala Maša (*_*)
tudi jaz ljubim Piran
... in sploh to našo ljubo deželico, ki bi si jo rada vsaj v pesmih naslikala.
Hvala za mehkobo.
Vse dobro v 2025!
Marija
Draga Marija, vrlo lijepi i slikoviti stihovi. I meni je drag Piran i njegove obale, a posebno "Tri vdove"
Svako dobro u novoj 2025. i neka ti se ostvare svi snovi!
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 31. 12. 2024 ob 11:16
- Prebrano 430 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 238.41