katero narečje bo to?

pehtranka ima nek poseben status (pri meni)
rajši jo gledam kakor jem, diši pa prijetno.

lp   Rajko

To mi daje živo upanje, da slovenstvo še ne bo kar tako izumrlo; če je kje ta domovinski patos še najbolj živ, je to nedvomno na ruralnem področju. Super, Maša; užival sem ob tej narečni pesmi; pa še zelo počasi, besedo za besedo sem jo "deval" vase ...

Prijeten nedeljski večer ti želim in kajpada bodi v zdravju v letu 2025!

Srečno!

Sašo

Njami, 

potička bo dobra in dišeča, da se slina pocedi in 

... to prleško narečje ( če se ne motim?) gre lejpo u uho.

Bojanu pa, čestitke!

Lp, Marija

Mmm, slastna pesem Maša. Všeč mi je, da je v narečju.

Jaz sicer potice skoraj raje pečem kakor jem. Pekla sem že vse naštete in še kakšno. Sem bila pa prav otroško vesela, da sem zdaj pred božičem po skoraj letu in pol spet fizično zmogla eno speči (s pomočjo otrok).

Ja, prleško narečje je. 

Potička ima pri nas doma posebno mesto. Pekli smo že marsikaj in marsikatero, a vedno se vračamo k pehtranovi. Oba z možem jo imava daleč najraje, res pa je, da kar precej pretiravamo s količino nadeva. Več je več, rečeva.

Rajko, imaš rad katero drugo? 

Sašo, me veseli, da ti je teknila. Pridružujem se upanju, da se ohranimo.

Marija, dobro mu je uspela. Hvala za čestitke. Pa tudi mladež je imela prste vmes. Dobro so se odrezali.

Ronja, želim ti hitro in popolno okrevanje. Naj te dobre potičke okrepčajo, otroci pa po srčku požgečkajo.

Lepa, duhovita, vesela pesem, kratka in jedrnata, čeprav bi z veseljem bral še več kitic.

Dobra pesnica si, Maša, vzhajaš kot testo za potico; kaj vse boš še napisala, ko boš pečena!

Lepe pozdrave in dobre želje ti pošilja Matjaž

Prazniki, domačnost in narečna beseda ... Naše bogastvo ...

Lp Tolminka

Loni fila bla je orih  (prav luštno se bere; skoraj italijansko ali špansko)

ja, po okusu še vedno prisegam na orehovo.

vendar  se v svojem vegetarijanskem (blago sočutnem) načinu
prehrane bolj nagibam k veganskem slogu, tako da so jajca
zavestno na stranskem tiru že skoraj 2 desetletji, se pa včasih
po pomoti znajde kakšna jajčna testenina al pecivo iz te sestavine

tudi v mojem trebuhu

izdelavo palačink in drugih peciv brez jajc pa obvladam

Maša, moja cimra na faksu je bila Prlečka:) seveda sem jo ob vsaki priliki z veseljem obiskala - toliko topline in gostoljubja ne pomnem nikjer. 

Tebi pa se vedno znova čudim, kako ti tečejo besede. Kdor zna, zna! 

Fajn se čüje na vüha ta pehtranka.

Kak pa šče diši ...

Lp, Caki

Matjaž, hvala za postanek in besede vzpodbude. A veš, da sem dejansko hotela napisati daljšo, pa se je kar naenkrat končala :-) Nikamor več ni šlo, ne vrinjeno vmes, ne naprej. Tako da se je zaključila skoraj kar sama od sebe.

Tolminka, res je. Domače praznično vzdušje in domača beseda sta vredna, da ju ohranjamo, gojimo. Predajamo naprej otrokom in svetu. 

Ajdovakaša, to pa zagotovo. Pri naših je enako. Ko kdo pride k hiši, je miza vedno polna, prijazna in preprosta gostoljubnost človeka pričakata že pri vratih.

Caki, res. Diši vrhunsko. Cela ulica diši, ker navadno pečemo še piškote zraven.

F vühe pa v nos dobro ide. Prìnas po prleško, prívas pa po prekmursko.

Rajko, ja orehova je klasika. Vendar ne zna vsak speči tiste Taprave orehove, ki se topi v ustih. Rada pride presuha ali pa premalo sladka. Sem jedla tudi že takšno orehovo, ki je imela okus po rožičih. Pa imam rožičevo tudi rada, ampak pekarica potičke je bila pa vseeno užaljena, ko sem jo povprašala o nadevu, pa čeprav je bilo kot pohvala. Ups. :-)

Pa imamo potičko tudi tukaj ;)

čestitke,

lp, Ana

Ana, prisrčna hvala. :-)

Lepa narečna pesem. 

Lep pozdrav, Dejan

Lijepa pjesma na prleškom dijalektu!

Ivan

Dejan

Ivan

Hvala za postanek.

Pozdrav.