Pozdravljen mi, vrabček,

ob rimskem vodnjaku,

zakaj pa ti, samček,

ne letaš po zraku?

Čemu pri teh kamnih   

antičnih samevaš,

v nezdravi osami

in nič ne prepevaš?

Kako da te moja

navzočnost ne moti,

si truden od boja

omagal na poti?

Že vidim, razumem,

bolan si, umiraš,

že malce posthumen

se več ne nerviraš.

Kot tale vodnjak si,

izpraznjen do konca,

ves suh zdaj, a včasih

pojil je Emonce!

Matej Krevs