
Hiše so dozidane,
bahajo se z živimi barvami -
ob nekaterih globoko zavzdihnem.
Veliko je ograj, nadstreškov,
zaprtih balkonov, dragih avtomobilov.
Ni več vrtov, sadovnjakov,
krojača, vrtnarij.
Ni izmenjave sadik in besed,
ni več plastičnih navijalk
s skrivnostmi in privoščljivostjo.
Ni sosedov,
ki bi si prali zobe s šnopsom.
Otroci se ne podijo po cesti
z žogo, sankami;
ni vpitja, zmerjanja,
rabutanja, bežanja pred sosedi
in laganja staršem.
Ne vedo, kaj je enajsta šola.
Na balkonih ne plapolajo plenice,
poštirkani prti in prtički;
ni predpasnikov
kombinež, najlonk.
In najbolj čudno,
da ne diši -
ne po sveže polikanih rjuhah
z inicialkami gospodinje,
ne po zažganem mleku,
ne po piškotih na mašino,
ne po kisu,
ne po jetrcih, vampih ...
Ko se vračam,
sosedi vstajajo iz spomina.
V pozdrav si kimamo -
z nasmehom.
Včasih je boljše, da se približamo sedanjosti in ne pišemo piredji in podredji, s katerimi skačemo v preteklost, predvsem takrat, kadar želimo, da je vtis sedanjosti močnejši od preteklosti, saj itak to »stanje« še vedno traja. V tej pesmi ima potem zaključek – spomin preteklosti – še večji učinek).
Nekaj predlogov, ti pa premisli:
NA ULICI OTROŠTVA
balkoni so zaprti. zaprli
Avtomobili so se namnožili.
Izginili so vrtovi, sadovnjaki, Ni več
vrtov, sadovnjakov,
krojač, vrtnariji. krojača, vrtnarjev.
ki so si prali zobe s "šnopsom". ki bi si s šnopsom prali zobe.
(kot obleke brez rokavov, *?
na zapenjanje in z obveznimi žepi),
kombinež, in "najlonk". **?
*? Ne vem, kaj je bilo mišljeno in zakaj v oklepaju? Se res veže to tako močno na predpasnik?
**? Čudno se sliši, če rečemo npr: ni … kobinež in najlonk, Lahko je: ni … komninež ne najlonk – še boljša pa je preprosto samo vejica vmes: kombinež, najlonk.
Znebil se bi tudi narekovajev, mislim, da jih ni potrebno zapisati niti s poševno pisavo …
Milan Ž. – Jošt Š
Zdravo!
Hvala za podrobno branje, pesem sem skoz nekaj spreminjala, pa se mi je še vedno zatikala.
Sedaj sem jo spremenila, nekaj po tvojih navodilih, nekaj sem sama preoblikovala.
Tisto pri predpasniku - takrat so bili v modi predpasniki, ki so bili kot obleke brez rokavov in so se spredaj zapenjali - ne kot tisti stari - stara mama je rekla, da to niso fertohi.. AMPAK ker ne znam to na boljši način povezati, sem dala ta opis ven in mislim, da pesem nič ne izgubi .
Upam, da je bolje, pozdrav Nada
Meni se zdijo te slike sedanjosti zelo "vidne" z vsemi manjkajočimi stvarmi. Zaključek pa je res (po)poln! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Nada, hvala za priklic ulice iz otroštva.
Lp, Caki
Čudovita pesem, Nada!
Všeč, všeč ...
Lepo bodi!
Marija
Lepo obujanje vsega, kar je moderni čas izbrisal.
Všeč
lovrenka
Ko se vračam, sosedi vstajajo iz spomina ... Zelo lepo si opisala. Tudi meni se to vedno pogosteje dogaja.
Zadnjič sem po dooooolgem času šla po ulici in zadela me je tujost in praznina, ki so jo omilili oživljeni sosedje in potem sem bila pomirjena.
Me veseli, da ste se spomnili svojih kotičkov, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!