Ko je ura ena,

me muči migrena.

Ko je ura dve,

vem, da tako naprej ne gre.

Ko je ura tri,

moja duša najhuje trpi.

Ko je ura štir,

imam za kosilov pohan sir,

Ko je ura pet,

je lepši moj svet.

Ko je ura šest,

me spet muči neka bolest.

Ko je ura sedem,

se običajno hitro zmedem.

Ko je ura osem,

strah v srcu nosim,

Ko je ura devet,

je spet lepši svet.

Ko pa je ura deset,

se počutim dobro za znoret,

Na Svoji Poti