Se spet dviguje tiho na površje,

otroških drobnih sanjarij kolesje,

skoz tkanje čas raztrganih spominov,

v srce mladosti že zabitih klinov.

Prepušča noči dan raziskovanje

in sence se potikajo skoz špranje.

Čarobno ni otroštva več naselje,

ko misli le denarja luč zapelje.

Vsa zgrbljena ob cesti čaka vera,

iskrenost žal že zdavnaj je izpeta,

v odraslost zdaj ujeta je zamera.

Ni vredna nič, ubranost le žvenkèta,

obdarovanja kupljenega bera,

v očesu ni ljubečega leskèta.

Se še družino spoštuje, sprejema,

odnos ljubkuje, razumeti skuša,

čas si vzame za pogovor, posluša?

Še pravo je darilo čar objema?

olgasem