Živel nekoč

je takšen fant

ki nosil vdilj

je črni gvant.

Brez ljubice

živel je, sam,

od žalosti

na smrt bolan.

Rad hodil v gozd

je na sprehod

tam mislil zgolj

na svoj izhod.

Ko enkrat mrk

je spet prispel

v ta gozd, se log

je ves ospel.

In v hipu je

bila jesen

in zima, mraz

in noč zatem.

Naslednji dan 

je bil spet maj

v tem gozdu, spet

duhtel je gaj.

Še našli v njem

so črni gvant,

a kam je šel

nesrečni fant?

Matej Krevs