
Oj, Maša! Sem se to nedeljo po dolgem času (malce pozno - šele ob 11h?) odpravil peš na Krim ... Ko sem se vračal (7 ur hoje v obe smeri ...:), me je že lovila tema, in istočasno tudi (skoraj) polna luna, ki je močno svetila skozi višinski smrekov gozd ... Pod takim kotom je svetila na debla, da je pričarala svetle pečene proge na zasneženo gozdno cesto... Zdelo se je, kot da sem hodil po dolgi 'svetleči zebri', ki se je spuščala z mano vred v dolino, v meglo ... S tem haikujem sem hotel vsaj približno orisati to, kar se mi je 'zgodilo' tisto nepozabno noč ... ;-) lp!
Tudi nam si jo pričaral. Predlagam pa, da odstraniš vsa ločila iz haikuja,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: peti element
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!