
Široke in ravne
so mnoge poti,
ki vodijo v svet,
v življenje, ljudi.
Ozkih in strmih
se večina otepa,
zakaj se truditi,
če ravna je lepa.
Kar sama ponuja
se sleherni dan:
'Hodi po meni,
jaz zank ne poznam.'
Kdo bi se mučil
po strmi hoditi,
saj je po ravni
na cilj lažje priti.
Glej, tam po ozki
malo jih hodi,
se danes truditi
prav res ni v modi.
Lahkotno življenje
ima marsikdo rad
a kdo našel na koncu
bo pravi zaklad?
Živjo Tolminka D.
prava navigacijska pesmica
Sicer pa
ti se trudiš, jaz tudi,
nekaj nas je
ve se, kdo zaklada ne bo našel,
kdor ga niti ne išče,
ker se mu ne ljubi
(kdo ga bo našel, je težje napovedati; premnogo dejavnikov)
(kje ga bo našel? če kje, rekoč pravi, edino znotraj sebe)
'Hodi po meni,
jaz zank ne poznam.'
Tako se kaže oziroma se izdaja,
namreč, da ni zanka,
in ravno v tem je zanka.
To je spoznal že France.
speljala ne bila, goljfiva kača! Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar srce si sladkega obeta; mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjov nótranjih b' igrača!
Lepo si napisal: tako se kaže, da ni zanka in ravno v tem je zanka.
Vztrajajva na poti, ki sva si jo izbrala.
Lp Tolminka
razlogov je nešteto, da zavestno ne izbiram le najlažjih poti
Super pesem.
Tam nekje v najstniških letih sem še ubirala kakšne bližnjice in hitre ceste.
Potem pa počasi spoznala, da konkretne sadove, ki so res kaj vredni, prinaša le pridno delo, trud, tista tatežja pot.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!