Sovražim smrt, straši me v snu,  

kot senca mi sledi, nikdar ne spi.  

Želi si me, ko sem na dnu,  

"Zaslužiš si umreti," mi trdi.  

Sovražim smrt – njen hladen objem,  

vse življenje sem pred njo bežala.  

Ona si želi, da grem,  

da ne bi ostala.  

Sovražim smrt – tih šepet,  

njena bližina me duši.  

Ob njej se slišita se le strah strah in trepet,  

želim ostati, a bolečina še živi.  

Morda smrt ni tako slaba, kot se zdi,  

prinaša neskončen mir,  

ponuja nov začetek nekomu, ki znotraj ne živi,  

daje možnost, da se reši vseh ovir.  

Smrt sploh ni tako slaba.  

Z njo odide vsa teža življenja,  

tako solze ne rabijo biti več tvoja navada,  

tako odide ves občutek trpljenja.  

Želim si umreti – naj pride konec,  

naj vzame vse, kar me mori.  

Prišel je čas, da tudi moji pravljici poči lonec,  

naj več ne boli.  

Želim si umreti – temna noč,  

naj konča vse,  me vzame proč.  

Naj me smrt objame,  

naj konec bo darilo zame.  

Kari