Na prostranih poljih se je zbralo pleme golih divjakov,

ki veter jim piha skozi glavo.

V kaosu red jim povzroči umetniški izgred.

Mrk pogled je pradavnina,

tukaj lahko samo skočiš komu v objem.

Ležijo drug ob drugem, 

da človek bi rekel:

"zih se gonijo!".

A temu ni tako.

Zbrala se je sama smetanca,

svoja čustva na papirju so kričali,

posipali cvetja v pepel.

Naj žive spomini,

vse naše napake in koraki nazaj.

Naj bolečina osvobodi nas mulce cvetja.

mejremameri