V senci noči, ko tišina vlada,
Strahovi plešejo, v moji glavi klic na pomoč.
Prepolna praznina, srce je v krču,
Samotna pot, izgubil sem moč.

To so moji demoni, kostumi v megli,
Vsaka misel rana, dušo skeli.
Zavajajoči odsevi, srh v ogledalu,
Bojim se sebe v tem mračnem večeru.

Kričeča tišina, vrhunec viharja,
Nihče ne sliši, kakšna je bolečina.
Svetloba izginja, tema me vabi,
Izginjam počasi, šepetajo mi strahovi.

Nevidna roka meč nad mano drži,
se s smrtjo gledam iz oči v oči.
Na stropu pajčevina, nemir povsod,
Bojim se da to je moj odstop.

Kadar zvezde ugasnejo, in noč postane dolga,
Bojim se resnice, ki se skriva v senci.
Klici iz preteklosti ne puščajo miru,
V tej zamrznjeni temi najdem le strah.

Zakaj, zakaj, krik prereže zrak,
Nemočno močno padem vznak.
Dolg tunel, na koncu luč,
Angel smrti, življenje je fuč.

Jani