Včasih sedim ob oknu

 gledam v širni svet

a nekaj duši me pri duši

nimam več zraka

 in moram vrata odpret

Vrata se počasi odpirajo

ko na pragu pristanem

pogledam na ognjišče in

končno resnico dojamem

Izgnal si me iz postelje bele

ogenj si pogasil

 telo mi objema ledeni mraz

iščem tvoje poglede

nad mano pa zgrinja se divji plaz

Ni nežnih objemov

 ni nežnih pogledov

sivina zakriva tvoje oči

jaz pa še vedno mislim na čase

ko si pristal v srcu mi ti

Milena