Spočetje
Pregnal si demone.
Počesal drevo.
Posejal zlato pšenico.
Domačnost je sedla v moje naročje.
Hvaležna vseobsežnost
se nevidno vrašča v notranji svet.
Vozli se razpletajo.
Razgrnjeni so kot sladka lupina.
Ustvarjajo mavrični odsev.
Vidim se v tebi, kot se ti vidiš v meni.
Svet postaja kalejdoskop mini zrcal.
Primi me za roko, zajadrajva v vetru.
Nepočesana in v pričakovanju.
In z roko v roki nekam daleč prek obzorja.
Zasanjano odlična.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 04. 12. 2024 ob 12:41
- Prebrano 198 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 122.93