Sonet: Caffè dell'Oro
Ne sanjam več, ne iščem več te v sencah,
ki s svojim si prinesla jih nasmehom,
ti sonce, ki ovila si me z grehom
ob reki Arno v čudežnih Firencah.
Ni v meni več odseva mesečine,
ki je zrcalil se v očeh sanjavih
in se igral s slapovi las rjavih,
katerih lesk je zbujal mi skomine.
Ostal je le šepet valov, ki traja;
ko sam posedam zdaj v Caffè dell'Oro;
a v meni ni več tvojega smehljaja,
ki bil mi je v veselje in oporo -
pred mano le še zadnja je postaja,
kjer v peklu si naložil bom pokoro.
Katice,
hvala za pohvalo in lepe želje!
Lep pozdrav, Dejan
Ivan,
le kdo ne bi šel malo na sprehod ob reki Arno
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 03. 12. 2024 ob 16:35
- Prebrano 1013 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 399.61