
Ko se zazreš čez rob,
kjer se svet konča,
začneš razumeti,
kako težka je zemlja,
ki te omejuje.
Roke, ki so prej lovile oprijem,
se počasi razprejo v prostor.
Postanejo krila –
ne zaradi moči,
ampak ker je vse odvečno odpadlo.
Minljivost te ne kliče k begu,
ne sili k uporu,
le pokaže ti,
kako lahkotno je biti,
ko se prenehaš bati.
Krhkost ni breme,
je veter, ki te nosi.
Šele ko mu dopustiš,
da gre skozi tebe,
začneš leteti.
...kako lahkotno je biti, ko se prenehaš bati...
(*_*)
Ko se zazreš čez rob,
kjer se svet konča ...
Lepa.
Timmy, lep in varen polet in odličen pristanek na koncu (začetka).
Lp, Caki
Čestitke k pesmi - prispodobi za življenje,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!