Ubil si iskro mi v očeh

ubil si malo mi veselja

zadal si bolečino mi

natrosil dosti si trpljenja

Pa iskala rešitev sem

ko gledala sem tvoj obraz

ni srečen bil

zdaj dobro vem

a srečna nisem niti jaz

Ne moreva povrnit sreče

za zmeraj je odšla

noče se vrniti k nama

srca prepolna so gorja

Le kdo bi žalost to prenašal

in zvezde trosil iz neba

ni takšnega na svetu več

ga duša moja ne pozna

Milena