
kupil si mu
pulover
za malico mu nikoli ne daš
več kosti
tiste od kure pa bognedaj
se lahko kje zatakne
ta preklet pes je tako cenjen
tako občutljiv
tako ljubek
saj ne da je bil volk samo 10tisoč let nazaj
zdaj ga je treba ujčkati
zakaj
vozim
na sprehod
dejansko
divjo žival?
Tole je bilo "posneto" ena dva meseca nazaj z umetno inteligenco ...
[Intro] [Verz] Kaj bom s psôm Če mi ni hudô? Če sem vedno veséla Na tej strani peklâ Préčkam vsak pločnik Dam bolečino na zvôčnik Grozno mi je Ko ljudje Ne vedo kako. Srečna sem. [Interlude] [Verz] Sem si dala ime Kot da sem pes Si izmislila vzrok Zakaj rabim telo Sem šla takšna v svet Se počutila spet Kakor da sem kot môrje Brez lupine. Brez trde skôrje. [Outro] Kaj bom s psôm Če mi ni hudô?
Hmnja ...
Potuha? Nadomestek? Najboljši prijatelj?
Nekateri res potrebujejo kužka, recimo. Na kmetih je skoraj nujen pes, ali pa terapevtski kužki, vodniki, pa drugi pasji uslužbenci. Nekateri si ga omislijo na stara leta, da niso osamljeni in da se prisilijo oditi na zrak nekajkrat na dan.
Drugi pa si ga omislijo namesto partnerja, otroka, prijatelja. S psom je vendar lažje, kot z ljudmi.
Po slamici :-)
Najraje jo imam na Cresu s sladoledom.
Preko grške solate. Obvezno z zelenimi olivami.
I like my Olives like Popeye. Skinny and helpless.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Hors
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!