
Mesto zadihano preklopi ritem,
ulica postane oder improvizacije.
Med stojnicami šelestijo barve,
vse utripa, vse drhti.
Povsod rokodelci in kramarji,
med se preliva kot zlate niti.
V zraku diši po olju in kruhu,
vse je nekako spet domače.
Ljudje tipajo, tehtajo,
barantajo, a vse bolj za šalo.
Pogledi iščejo več kot nakup –
morda stik, morda spomin.
Sejemski dan prekipeva,
otroci lovijo balone,
prodajalci dvigujejo glas,
in mesto za trenutek pozabi nase.
Kar predstavljam si ves ta vrvež in barve in vzklike veselja.
Pa tisti gospod, ki ima stojnico za kokice in sladkorno peno, vedno pride.
In mesto pozabi nase. Odlično.
Odlično prikazano vzdušje! A sejem je bil nekoč nekaj drugega kot današnje potrošništvo, ko "ljudje pozabijo nase".
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TimotejB
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!