Zvok prereže zrak,

ostrina prve svetlobe v očeh.

Vibracija razbije noč –

jutranja ptica naznanja dan.

Pod njo mesto diha samo na pol,

motorji hreščijo v prazno,

luči utripajo, ugašajo,

nekdo vleče rolete, briše sanje.

Na veji se ne ustavi –

krila režejo veter.

Ulice iztegnejo roke,

ujamejo senco.

Za trenutek se vse ustavi.

Potem se zgodi premik,

ptica izgine in vse se začne znova.

TimotejB