Res mi je všeč!

dobro je, kot da jem veliko čokolado z lešniki

Za lahko noč.

Ronja, hvala!

RAjko Jerama

hvala in dober tek!

Žal si s tvojim komentarjem res ne morem pomagati, da bi ovrednotila svoj haiku. Čokolade z lešniki še nisem jedla, ko sem bila majhna, ni bilo denarja. Zdaj ko je denarja nekaj več, pa ne smem.

Vseeno najlepša hvala za dotik!

Lea

Tale čokolada z lešniki je iz ene reklame našega otroštva:

Fantek da v usta žlico čokolešnika, punčka ga vpraša, če je dobro, pa fantek reče: "Mmmmmmm, kot da bi jedel veliiiiiiko čokolado z lešniki."

To reklamo smo otroci potem stalno ponavljali. In tale stavek je takrat bil sinonim za nekaj, kar je ZARES dobro.

Čokolada z lešniki pa redkost v gospodinjstvih tudi v naših časih.

Čigumi in lizika je še šlo, čokolade pa so bile že ekstra.

Hvala, Maša, da si mi prihranila trud.

SEm si rekel: "Ma kako ženska, Lea, ne doume, da 
sem vsaj pohvalil njen haiku?!"
Vrednotenje je torej bilo prisotno, čeprav na bolj 
hudomušen način.

Ima pa še globlji pomen.
In sicer če so ljudje v vsem odvisni od zunanje potrditve,
je znotraj njih nekaj hudo narobe - otročje stanje.

Evo, zdaj pa spet ne bo dobro, ker sem preveč rekel
(z dobrim namenom)

Čestitke k haikuju z lučjo v sivini tudi z moje strani,

lp, Ana

Maša GL, hvala za razlago! 

Res nisem razumela komentarja.

Lp, Lea

Rajko Jerama, res ne vem, kaj je tako narobe, če ne poznam reklam, ki se vrtijo na TV.  Prav tako ne vidim, kaj je narobe, če še nisem jedla čokolade z lešniki. Rojeni kmalu po drugi svetovni vojni, nismo imeli te sreče. Takrat smo bili veseli, da smo bili vsaj siti. Za praznik pa je mama spekla domačo potico.

Torej tvojega komentarja zares nisem razumela.

Sem malo pokukala na internet o tebi in ugotovila, da si samo malo starejši od mojega sina, celo od vseh mojih otrok. Torej sva si druga generacija.

Glede moje notranjosti, ti ni treba biti v skrbeh. Ponosna sem nase. Sem dobra mama. To ti lahko potrdijo moji otroci, če misliš da se hvalim. Sem tudi dobra nona svojim štirim vnukom in pravnuku.

Bila sem dobra žena, hči in sestra. Zdaj ne več, vsi moji so žal pokojni (vendar ne po moji krivdi).

Bila sem dobra delavka vse od najstniških let, do upokojitve 2006.

Take so moje vrednote. Pisanje je zgolj moj konjiček, ki mi prinaša radost in razbija samoto v jesen mojega življenja.

Vrednotenje; mi pomeni iskreno kritiko ali pohvalo mojega pisanja. Torej ne čakam pohvale od katere bi bila odvisna. Če že komentiraš napiši kaj o pesmi, ne uganke, ki je ne znam razvozlati. Zaradi mene, lahko napišeš, da je zanič.

Glede tega, da sem ti enkrat napisala o tvoji pesmi, da ni po pravilih. Te nisem imela namena žaliti. Ko sem sama prišla na ta forum, pesniško delavnico, bilo je leta 2009, smo si pisoči svetovali. Posebno, če je kdo med nami prinesel kakšno novo obliko. Seveda se je potem vsak odločil, če popravke sprejme. Vedno pa smo se za "pomoč" zahvalili.

In še: če si v svojem zadnjem komentarju napisal preveč, ne vem. Mene nisi prizadel. Res je, da komentar največ pove, o tistem, ki ga piše.

Torej ne vem, kaj naj spet ne bilo prav, niti se ne čutim užaljeno. Prav lahko sva prijatelja ... če česa ne bom razumela te bom spet vprašala.

Vse dobro, Lea

Hvala Ana! 

Lp, Lea