
Preprosto obožujem, ko hladno sonce žari skozi bleščeče veje. Vsako jutro zaspano prebuja pokrajino prekrito s kristali mraza. Nežno se iskri izza oblakov, riše na tkanino meglic čas pričakovanja.
Listi pod nogami zvenijo v preprogi bledeče pozlate in se z vsakim dnem spreminjajo v zibelko ponovnega rojstva, ki ji bo v naročje položeno novo življenje.
hladna toplina
srebrnih čipk jeseni
v žarenju sonca
Spet tako lepe besede!
Več kot super haiku za zaključek!
Hvala Ronja, ker čutiš to toplino v hladu časa.
Lp. Olga
fina haiku podoba
okrog poldneva na plano...
to pa je že sprejemljivo
prijazen pozdrav RA.j.
Drži Rajko. Sprehod skozi gozd, raj na zemlji.
Lp. Olga
Hvala Maša in Timmy, lepo je prebrat tako lepe besede.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!