
Dan v sebi nosi
štiriindvajset ur,
nikdar se ne podaljša,
ne dela nam nadur.
Osem jih prespimo,
osem, na delu preživimo,
še osem jih ostane,
za nas in za družino.
Delamo, hitimo,
vse pridno postorimo,
da tistih naših osem,
čim lepše preživimo.
A glej osmica naša,
prehitro nam pobegne,
kaj rada se zaplete,
v zadeve nepomembne.
Da čas je dragocen,
preredko se zavemo,
ga modro preživeti,
je nadvse pomembno.
(Daleč nazaj je bilo približno tako.
Danes postaja 'naša' osmica vedno krajša.)
Super pesem, čeprav skoraj ni več osmic :-), spimo manj, delamo več...
Oh, ta čas, ki tako hitro izgine.
In vsi ti roparji pozornosti ...
Učijo nas
hoditi
govoriti
brati, pisati, računati
in vseh znanosti na to temo
delati
delati
delati
do smrti
nihče pa nas ni naučil
živeti
Tako kot nekoč, ko je bilo življenje bolj umirjeno tako tudi danes, v tem hitrem tempu, so zelo pomembni dobri zgledi, ki smo jim bili priča (če) v mladosti. V njih najdemo tiste prave nauke za življenje. Starejši kot smo, bolj se tega zavedamo.
Hvala vsem trem.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!