
Sto nog mala ima stonoga
in veste, to ni kar tako,
ko šla je kupit nove čevlje,
čevljarju je bilo težko.
Najprej jo je vso premeril
zelo natančno, da bo prav,
potem pa delal noč in dan,
počitka skoraj ni poznal.
Pol leta se je mojster trudil,
naposled naredíl vse,
poklical je stonogo k sebi,
da preizkusi čeveljce.
Ona pride vsa vesela,
kmalu pa nasmeh zbledi,
sploh ne more jih obuti,
čevlji so premajhni ji.
V pol leta pač je noga zrasla,
nikakor v čeveljček ne gre,
čevljar ubogi nima druge,
kot da znova spet začne.
Zelo lepa. Kot kratka pravljica. Jo kar vidim v otroški knjigici.
Lp Tolminka
Hvalaa tolminka :)
A ves, da je res bila res ze izdana v samozaloženi knjigici pred časom... :)
Luštna in simpatična.
Naša 6-letnica bi te takoj zasula s podvprašanji:
- kaj je imela stonoga tačas obuto
- kaj bodo pa s temi čeveljčki sedaj naredili
- kaj pa če bo tudi tanove prerasla
- a bi ji čevljarček raje naredil raztegljive copatke
- a ima dovolj denarja za nove
...
:-)
Imenitno, tudi meni so se porajala podobna vprašanja.
Čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Roman V.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!