
Lako je reći
odričem te se bijela mati
ali kako iz kože izaći
beskrvnom ocu krenuti
zametnuti iskrvavljeni trag
u dendritnoj šumi
već odavno sniježi
arozija krvnih sudova
i čađ tvoga mlijeka
tvoja vatra nas je zaslijepila
i crno sunce nam izbija iz pogleda
lako je reći
da se svako sam u svom mraku
najbolje (s)nalazi
ali koga ćemo sresti
(crnim usnama se ni grob ne ljubi)
ne znam
neću i ne mogu se ja
kroz kamiš ljubiti
i tako disati
ja ću svoje dojke
s ljubavlju u grob posijati
svom dželatu dželat biti
i pred bijelim svijetom potvrditi
odričem se krvi!
Breza, pobožalo me je tvoje črno sonce.
Fenomenalna!
Breza, ob kavi prebiram tvoje odlično delo, zelo mi je všeč. lp Majda
Bela mati, črno sonce, rdeča kri ... ni tolažbe, je le čudenje nad globino ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!