Nemost
Klic na pomoč je iz mode, zato se preobleče v topel smeh,
ki ga raznaša živžganje zimskega vetra, ko prežene štorkljine speve.
Te so še nedolgo tega lovile žabe, zdaj pa je zmrznjeno jezero pokopalo regljanje.
Na ledenem grobu drsajo kriki nemirov v mladih telesih, ki zadušijo glas razuma.
Včasih se do njih pripelje zvok sirene, ki ugasne egoizem,
a že kamlu šumenje kapitalizma v bolnišnici preglasi molitev humanosti.
Pokanje starih kosti obmolkne ob otroškem joku
in krog je sklenjen, ko pljusk kamenčka v vodi utopi zvok drobljenja ledu.
Tako bi iz besed, brez katerih ostanem ob tebi, napisal najlepšo pesem.
recimo, da je vsaka najlepša, ampak ta je res lepa.
lp, m
lepota, grozovitega komaj še znosni začetek ...
zadetek v srčiko (ali iz nje)
in še mikov komentar podpišem
lpi
Moderna podoknica. Takšno bi mladenič napisal svoji Njej, če bi moral služiti vojsko nekje daleč stran.
Res. Lepa.
Zdi se, kot da je vsaka stvar lahko lepa ali grozna (odvisno, kdo in od kod jo gleda) ... čestitke k pesmi,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 25. 11. 2024 ob 19:55
- Prebrano 371 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 197.61