TA KOŠČEK ZEMLJÉ
Ko zopet zagledam ta košček zemljé,
veselo poskoči mi v prsih srce.
Reka smaragdna, mogočne goré,
žuboreči studenci, planine, poljé.
Soteske in grape, strmine povsod,
poti in stezice, od nekdaj že tod.
Vasice v bregove pomaknjene vse,
da vsaka imela bi košček zemljé.
Ta pičla zemlja, bolj skromnih sadov,
bila velik izziv je preteklih rodov.
Narava krojila je življenje ljudem,
kleni in močni, bili kos so stvarem.
Navade in šege so imele svoj čar,
zahvale Gospodu za vse, za vsak 'dar'.
V zemljico našo ves trud so vložili,
da novim rodovom bi jo ohranili.
Kaj vse naredile so kmečke roke,
kaj nam vse zapustile - se kdo še zave?
Kako lepo.
Mi tvoja pesem obudi spomine na staro mamo, ki je bila blizu tvojih krajev doma in je tudi pesnila. Še slog in tematika je bila podobna :-).
To kar praviš je zanimivo, nisem pa presenečena. Na našem koncu je veliko preprostih ljudi pisalo verze. Nekoč še več kakor danes. Kot, da bi to imeli nekako 'v krvi'. Tudi slog in tematika je včasih podobna. Primorska 'pesniška duša'...
Lp Tolminka
Dežela naša. Čudoviti dom.
Zemlja je težka služba, kruh trdo prigaran.
Kot mestni otrok, s sorodniki na deželi, si štejem v privilegij, da so me na počitnicah naučili, kako izgleda trdo delo, spoštovanje do živali in narave, domača hrana, pristni odnosi, pomoč med sosedi, zakladi na podstrešju, stare knjige ...
Takšna vzgoja, ki je name padla "spotoma", je danes suho zlato v mojem vsakdanu.
Hvala za to domačo domačno pesem, tolminka.
Hvala ti, Maša. Ni jih veliko, ki še razumejo.
Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tolminka
- 14. 11. 2024 ob 15:43
- Prebrano 224 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 123.49