Spet odlično. Bravo!

Je res zahtevno spisati vsebinsko bogato okto, da so tudi oblikovno kitice kockice.

Še ena lepa. A nima peta kitica pet zlogov? 

Dragon, hvala za priponko;

takole je bilo zasnovano:

saj-ko-bro-ku

Obrazložitev:

Lidija (urednica) mi je enkrat pred leti svetovala, naj predlogov, ki sestojijo iz ene črke (v, k, h, s, z, o...), ne pišem kot posamezni zlog, ampak naj vodim metriko pesmi tako, da se enočrkovni predlog naveže na naslednji zlog.

 K torej tu v kitici ni poudarjen in se ga ne bere posebej, zato K ni posamezni zlog.

Tega pravila (Lidijinega nasveta) se od takrat naprej držim, da se pesem ne ustavi na predlogu.

Recimo,

"K tebi" je v mojih pesmih potrebno brati 

kte-bi 

ne pa

k-te-bi

Razumem, hvala za razlago... Lp, Drago. 

☆

Maša, samo dve dileme okoli štetja zlogov še imam. Verjetno si pri naštevanju enoglasnih predlogov kot takih, ki se ne štejejo za samostojen zlog o dodala pomotoma (o in a kot predloga sta vsaj po moji logiki svoj zlog). 

Sama pa ne vem kako je s predlogom v, ko se ta bere kot u je svoj zlog ali ni?

Kaj pa vem. Jaz bi ga dala zraven. Tako sem sama razumela. S štetjem zlogov imam pa tudi sama kdaj dilemo.

V (oziroma U) bi jaz takole:

V nekem trenutku:

une-kem-tre-nu-tku

A:

A lepše od nje bilo ni nobene:

ale-pše-od-nje-bi-lo ...

O:

O kom pa danes pesem gre:

ok-om-pa-da-nes-pe-sem-gre

Ampak, kaj pa potem tukaj, recimo?

O, Vrba, srečna draga vas domača:

Upam, da bo kdo od adminov tole prebral in nas razsvetlil. :-)