
Na koščke trgam
sliko svojega življenja.
Barve se krešejo med sabo,
skozi cvetje se vije razlita
hladna črnina,
obledele trave mrtvijo.
Le na nekaj mestih
skušata jasnina in sonce
oživiti depresijo.
Natrgani koščki
so vlažni.
Naj soncu uspe prodreti skozi cvetje, da se koščki posušijo in barve zažarijo.
Je Maša tako lepo napisala, da nimam kaj dodati. Želim isto, vsem!
Maša, Ronja, Tuskulum, lepi, srčni komentarji. Hvala! Majda
Naj podčrtam: Zelo dobro, čestitke!
A premišljujem (že spet :) Če se pesniški subjekt predstavi v prvi osebi, pa je potem verjetno boljše, če sledijo le (slike) občutenja in ne opisi ...
Na koščke trgam
sliko svojega življenja.
Ranjene barve se me krešejo med sabo,
skozi cvetje se vije razlita (? cvetje razliva / hladno črnino ?)
hladna črnina,
obledele trave mrtvijo.,Lle na nekaj mestih
skušata jasnina in sonce
oživiti depresijo.
Natrgani koščki
so vlažni.
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, prijetno sem presenečena, hvala. Urejati pa ne morem, ker me program ne spusti .
Ja, ker je meni tudi tako kot je, všeč ...:). Če želiš, pa lahk "odklenem" ...
Milan Ž. - Jošt Š.
Potem pa pustiva, če praviš tako. Hvala ti, miren sen ti želim.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Majda Žvokelj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!