
počemu se odrekat
ogrešit očino
tujincu podarjat
nje svetal tron …
počemu se materi
fantič ne b' divil
v nje mehki grudi
mu bo večen dom
prevandral rod'no
sem deželo
frate premerjal
se pel v gorè …
… o senožet vonljiva
poljca dobrave
so plajhal' dušo
kot zibljaj vodé
prevandral rod'no
sem zeleno
razpletal grmje
v svet gozdèn …
… krasotici napijal
ji zroč v obličje
v samiji juter
iskal objem
prevandral rod'no
v pomlad cvetočo
al' sploh kaj ljubit
še b'lo m' je bolj …
… za žitje druž'co
m' je pridala
za ravnat' strmal
za užit' podolj
prevandral rod'no
sem prelestno
sedlal sem veter
veslal oblak …
… dobrotljivi materi
se nikod ne odrekal
dasi rezala
m' je kruh grenak
prevandral rod'no
s'm jo v ljubavi
tu bo fatuma
za zdušen lon …
… ko slednji det'
bo tod adijo
potonil vanjo
nečujno bom ...
... počemu srce b' ne bil gorak ...
Naj ti bo lep večer, Svit!
Sašo
Sašo, vandrajmo naprej, naša očina, rodina, materina, edina.
Izpostavljam:
prevandral rod'no
s'm jo v ljubavi
tu bo fatuma
za zdušen lon …
… ko slednji det'
bo tod adijo
potonil vanjo
nečujno bom ...
Lp, Caki
Pa dajmo, ponosno naprej, dokler v nogah in glavi je goriva še kej ... Caki, hvala ti za fajn odziv!
S pozdravom,
Sašo
Ob branju mi je prišla na misel:
Eno dévo le bolj ljubil,
eni vedno zvest ostal,
druge nikdar ne bo snubil,
nikdar drugi srca dal.
(Simon Gregorčič)
O, ta Gregorčičeva nesrečna (prikrita, a vendarle tudi obojestranska) ljubezen, Karolina Milek, ki je udejanila njegove številne, prekrasne pesmi ... Hvala ti za komentar, tolminka!
Lep pozdrav,
Sašo
Tudi jaz sem počasi prebirala nekoliko otožne stihe in priznam, da ne vem iz katerega konca Slovenije prihajajo.
So ubrana iz šumljajev otožnega vetrca, ki ga je prineslo pod okno na jesen z vseh krajev naše prelestne rodine ... Nada, hvala ti za dotik!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Poezija.
Lična, dodelana z okusom in tradicijo.
Mislim si, da je za takšno pesem potrebno vložiti toliko truda, kot v pripravo kakšne lepe okrašene torte. Hvala za košček.
Malček več res zahteva, a če te sama pokliče, se brez odpora odzovem vabilu. Maša, radostijo me tvoje besede; verjemi, da toplo pobožajo.
Lepo pozdravljena,
Sašo
Čudovita pesem, dragi Poet Sašo!
Vedno znova pocrkljaš mojo dušo z verzi, ki me poneso v:
vonljivo senožet
zibljaj vode
na mehke grudi
rodne, ljube in matere ...
Hvala, lep dan ti želim,
Marija
Ps.:Sem šla in poiskala Simonovo pesnitev Karolini:
... lepa, čustvena, péta kot so to znali napraviti tedanji pesniki (čeprav zaobljubljeni bogu, večina njih - tudi Simon), so si upali črno na belem izpovedati svoja čustva. In potem pridoda svojo nesmrtnost še Vipavec, res lepo!!!
Hvala ti, Poetesa Marija! Najbrže sama še predobro veš, da so taka vračanja v tisti idealizirani nekdaj, še posebej čudovita in doprinos k dobremu počutju.
Ah, ta naš Gregorčič in njegove ponarodele pesmi; predvsem tiste, ki so namenjene vzajemni ljubezni (za katere je nesrečen poet "gor plačal" s premestitvijo). Kaj bi ne zaigralo srce ob tistih njegovih: Nikar, nikar se me ne boj, Kropiti te ne smem, Stoji v planini vas, Ne zveni mi, Megla pade na ravnine, Ti meni svetlo solnce ...
Naj te pocrklja jesen s svojim koloritom,
Sašo
Hvala vam!
S. Z.
Ne vem, zakaj mi pogostokrat puščate mojo pesem nepregledano, ko pa so druge tudi več dni naprej že pregledane. Saj tako dobre pa tudi niso (moje), da jih je potrebno še par dni malce "uležati". Prosim, če ji lahko udarite tisti "Uredniško pregledano".
Hvala!
Sašo
Čestitke k pesmi, v kateri odzvanjajo spomini in stari časi.
Lp, Ana
Hvala ti; urednica Ana, za čestitke in seveda za podčrtano pesem!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!