
Včasih pogledi so naju drugi iskali
kot bi jih motilo prešerno veselje
zakaj niso oni srečo iskali
zakaj so v življenje pustili trpljenje
Tega najino srce ni sprejelo
bilo je prevroče
ko sva skupaj bila
delila sva si žareče poglede
saj sreča od naju ne bo nikoli odšla
Tako je mislilo srčece tvoje
in tudi moje se je veselilo
zakaj bi se znašel kamen na poti
ki bi lahko srce nama zdrobilo
Ni kamna bilo
niti črnih oblakov
le sonce je zlato prenehalo sijati
ni zvezdic bilo v temnih nočeh
in nekdo je znal nama bolečino zadati
So padale solze na lice moje
želel si s poljubi odgnati jih proč
pa tudi tvoje srce je jokalo
in sonce zastrla je žalostna noč
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!