Nekje se potka je končala

nekje je morje vzvalovilo

so reke srce mi zalile

a misli željo

da bi ponovno vse se ponovilo

Veter mrzli je odnesel vse spomine

da prazne so noči in misli ni nobene

da iščem nekaj sredi noči

ko pada dež

in duša moja vene

Rada bi odsev deroče reke

da pusta ne bi bila zelena polja

ko v travi bi iskala ljube roke

ki so mi delile srečo

daleč vse do zlatega obzorja

Pa ptica žalostna poveša svojo glavo

zapira trudne bolne si oči

ne slišijo se zvoki njenih pesmi

le vzdih nesreče silne

sredi dneva in noči

Milena