V kavarni na vogalu
tu sediva že tretjič ta teden
midva in najini skodelici kave
v eni espresso macchiato
v drugi cappuccino
ki se gledata kot tujca
tvoje oči iščejo nekaj na ulici
kot dež na toplem asfaltu
list ki pleše v vetru
odblesk na okenskem steklu
in tvoje besede so lahke
prelahke da bi ostale z menoj
med nama se kopičijo trenutki
kot majhni predmeti na robu mize
sladkorček žlica drobtine
račun ki ga nihče ne pospravi
utihneva
kot bi v tej praznini iskala nekaj teže
nekaj več od prasketanja glasov
prelivanja sivih odtenkov
a tudi ta misel zdrsi
izgine
Kavarna na vogalu- ne vidi vajinih lic, ne čuti z vama, je le priča vajini želji po bližini in sreči, a zgleda da zaman.
So še druge kavarne na vogalu....
Lp
prelahke da bi ostale z menoj
kot bi v tej praznini iskala nekaj teže.... zelo lepo!
Milena, hvala za komentar. Dobro si začutila.
Svit, hvala. Res včasih govorimo drug mimo drugega.
Irena, hvala tudi tebi. Našla si pravi izraz.
Tuskulum, hvala, me veseli.
Damjana, tudi tebi hvala. Vemo, da tišina ni vedno prazna, včasih je zelo pomenljiva.
Maša GL, dobro si ugotovila. Hvala za dotik.
LP, mcv
Ja, kavarna, marmor mrzel siv...ali pa rečeno s Paul Celanom,
še ena kava kot ta in kladiva bodo švistela v prostosti
Potem ostanejo samo še usedline. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, hvala, dobro si to zaključil!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 11. 11. 2024 ob 10:01
- Prebrano 985 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277.94