Moja jesen je izhod

za solze. 

Prekinjena priložnost,

da delim to, kar najbolje znam.

Prekinjen razvoj.

Odvzet občutek vrednosti.

Neokusen je občutek,

ko novo zavetje služi le

biološkim potrebam. 

Jasna je vsaka pesem 

o razpadanju in gnusu. 

Hvala, dragi pisci.

Hvala, ker je poezija

pristno vaša.

Brez umetno pridelanih

pesniških sredstev - 

premišljenega miru

in neomajne sile volje. 

Moja jesen je izhod

za solze.  

Dodam ji še molitev.

Napeto. Obupano.

Svojo.

Da najdem mesto,

ki me ne le hrani. 

Temveč tudi oživi. 

Maja Podgoršek