
RAZMIŠLJAM
Studenec življenja povsod izvira
zajeti je treba njegov prihod
sonce mu daje hitrostni pospešek
da pride do morja daleč na vzhod.
Tudi človek rojeva nova rojstva
poučuje otroke kako naj žive
z leti odraščanj odstranjujejo napake
ki jih pobere vsakdo nehote.
Na kraju življenja sezujemo čevlje
ki so nosile posvetnost in nas
takrat smo pred bogom popolno enaki
nihče nima prednost ali zemeljsko čast.
Samo en bog obstaja ljubezen svetloba
ona se širi v dušni svet
resnica odtehta naš zadnji pogled
tostransko življenje je zadnji polet.
Po višji volji smo tu na zemlji
da bi vase vnesli božjo resnico
ljubezen svetlobo je treba ujeti
zdajšnje življenje je zadnja pot.
Drugačnost nas naj ne razdvaja
paradoksalno zveni na prvi moment
sama različnost nam spaja telesa
ona ustvarja iz nas sakrament.
Od rojstva do smrti me živi različnost
vsak organ daje svoj doprinos
enako vsi skupaj smo silna celota
dajemo sebe vesolju v ponos.
Dobro in modro razmišljaš.
Veliko preprostih, a bogatih misli pošiljaš v svoje pesmi.
Lepo je videti kako mladost prebira klasiko. Hvala
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!