
Potem je prišel čas
Velike lakote
Spodnjega
In
Zgornjega
Trebuha
Ljudje so nehali strmeti
V neskončna polja
Generičnih narcis
In krvavo rdečega
Maka
Ter znova začeli saditi
Zlato
Klasje
Spustili so se nazaj
Na kolena
In ročno pobirali plevel
Za hranljivo solato
Peki so znova pekli
Kruh
Pozornosti
S hrustljavo skorjo
Domačnosti
Babice pa so z levo roko
Hlebčke naslanjale pod srce
In z desno rezale kose
Nasmeha
Ki so ga pravično razdelile
Med vse
Velike in majhne
Otroke
Ki niso bili več alergični
Na gluten
Ker so bili cepljeni
Proti virusu
Napihnjenosti
dobro jutro Yoda,
lakota spodnjega
in zgornjega trebuha
bo držalo , pri redkih oboje skupaj ali sploh nobena,
pri večini "revnih" je lakota le v spodnjem trebuhu,
medtem ko v zgornjem ni primanjkljaja ali občutka duhovne lakote;
pri večini "bogatih" pa je obratno, torej lakota zgoraj (v glavi, ker le oči so lačne)
saj poznaš tisti vic o Mujotu:
Mujo dolazi u slastičarnicu i naručuje 50 kremšnita.
Pojeo je prvu, zatim drugu, posle desetog komada je prestao.
Dalje više ne može.
Zatim nazove konobaricu i naruči još dvije kremšnite.
Haso ga začuđeno gleda. Konobarica donosi još dvije kremšnite.
Mujo uzima po jedan komad u svaku ruku i govoreći: "Evo, oči vam gladne!"
(zalijepio) puknuo jih sebi v oči.
Lp RA.j
Ja to so ti paradoksi. Haha dobra.
Lep pozdrav in upam, da si sit ravno prav.
Lahko rečem le, da me je pesem popolnoma prevzela. Čestitke za to perspektivo!
Milan Ž. - Jošt Š.
Ob branju mi je pred notranje oči stopila slika iz otroštva
... kajti res je bilo tako!
Krasna pesem!
Mogoče pa bo človek le zopet prišel do pametnih odločitev in se spustil na kolena!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Yoda
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!