Na kamnitih stopnicah so sledi tisočerih čevljev,

življenje drobi kamen in čas ga gladko brusi.

Vsaka stopinja je zgodba, drobna in tiha,

med korakom in padcem se nihče več ne vpraša, kam.

Kamnite stopnice, hladne in trdne,

nosijo težo tisočerih usod.

V prahu in razpokah se skrivajo spomini,

ali pa so le prehod, beg na novo pot.

In tako hodimo, gor in dol, vedno znova.

Med trdim kamnom in težko sapo,

čakamo, da kamen spregovori.

Le zakaj vztraja in zakaj vztrajamo mi.

TimotejB