ŽALOST
Zavreči lastno kri
kaj to ni velik greh
pravice pač na svetu ni
četudi solza je v očeh
Bila je dolga pot življenja
skupaj smo delili jo
bila je tudi pot trpljenja
a jo s smehom okrasili smo
Dneve dolge
dneve puste
s pesmijo smo lajšali
skupaj smo prepevali
si ure skupaj krajšali
Kako krivičen je ta svet
ko te več nočejo
zavržejo te kakor smet
srca pa naša jočejo
Milena, to je v sami naravi sveta, ta pa nikoli ne bo popoln.
To je enostavno treba prerasti.
Nimamo druge izbire.
Nenavezanost !
na minljiv
privid
RA
Obema hvala za vajine besede. Ja, mogoče bo še posijalo sonce in odgnalo sivi oblak.
A prerasti nekaj, kar ti je bilo najljubše na cesti svojega življenja, je zelo težko. Še manj pozabiti.O, marsikdo si želi pozabljenja, pa mu ni dano...
Lp, MILENA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
- 25. 10. 2024 ob 10:23
- Prebrano 192 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 66.7